četrtek, 28. oktober 2010

Prva runda božičnih

December se hitro bliža, zato sem se pravočasno lotila voščilnic za novo leto oz. božič. Ne vem, kako to, vendar nastajajo samo preproste, brez oz. z minimalnimi dodatki. Očitno imam takšno obdobje. Najbrž je pa tudi to, da sem si izbrala tipično božične barve, ki so že same po sebi "polne" in ne potrebujejo dodatnega okrasja...Ne vem...

No, ena je spet v easel obliki in jo bom (za hec) prijavila na Craftalnico...






nedelja, 24. oktober 2010

Atikoja

Tale post pravzaprav ne bo o mojem ustvarjanju...

Domači vedo, kaj pove naslov posta, ostalim pa naj povem, da je bil "Atikoja" v otroštvu moj odgovor na očetovo vprašanje "čigava si?". Ja, nekako sem bila vedno (malo sem še) atekova punčka.

In danes, ta post, posvečam njemu. Rada bi mu poslala čim več pozitivne energije, želim mu čim prejšnjo ozdravitev, da se reši bolnice in vseh težav. Ate, drži se!

No, da pa ne bo tole tematsko čisto "mimo brcnjen" post, objavljam nekaj fotografij očetovega ustvarjanja. Naj povem, da je vse narejeno izključno iz lesa vinske trte in da je vse ročno delo... Ni kaj, pri obdelovanju lesa je mojster! Škoda, da mu zdravje ne dopušča, da bi še ustvarjal...Ampak prepričana sem, da bo še kaj nastalo izpod njegovih rok.








Risanje?

Kaj je že to?

Ja, v svojih časih sem se lotila tudi tega. Vedno sem bila prepričana (no, deloma sem še), da nimam talenta za risanje. Primerjala sem se s starejšo in mlajšo sestro, ki res dobro rišeta. Ne dobro, odlično. No, in nisem se hotela primerjati z njima. Ker ni primerjave.

Ampak, sem imela obdobje, ko sem prijela za svinčnik. In barvice. V to me je "prisilila" mlajša sestra, ki mi je vlivala upanje in me bodrila, da je moje mišljenje o antitalentu le v moji glavi. Saša, hvala za to!

Nastalo je nekaj risb...veliko je še možnosti za napredovanje. Ko bo čas. In ko Vita zraste. Ker pri risanju pa res potrebujem mir, predvsem pa ogroooomno časa.

Evo, nekaj mojih risb...


...in opažam, da se s področja ustvarjanja lotevam prav vsega....

Kaj pa ve, spoštovane ustvarjalke? Ste usmerjene le v eno "vejo" ustvarjanja ali se lotevate večih stvari?

četrtek, 21. oktober 2010

Hi, konjiček!

Današnji motiv, šivan konjiček, mi je bil všeč takoj, ko sem ga opazila na blogu ustvarjalke Beccy, ki ponuja brezplačne digitalne motive. Tudi ena od slovenskih ustvarjalk ga je pred kratkim uporabila - Tanja.No, jaz nisem mogla mimo in mi je bil edina logična izbira, ko sem se odločala, kaj uporabiti za naslednjo čestitko. Prijateljičina hčerkica namreč konec oktobra praznuje 2. rojstni dan in, seveda, najti primeren motiv je že kar znanost - naj omenim, da tiste standardne HelloKitty pri meni ne vžgejo.

Da pa združim dve prijetni stvari - izdelovanje in izziv, sem čestitko naredila v "easel" obliki, kar zahtevajo na Craftalnici. Naj povem, da sem prvič delala easel čestitko in mi je kar všeč - sicer sem papir malo po svoje prepognila, ampak glavno je, da čestitka stoji na podlagi...

Čestitka je precej preprosta - pač nimam dneva, da bi jo pretirano krancljala. Meni je všeč takšna, kot je.



ponedeljek, 18. oktober 2010

Moje prve ogrlice

Porodniška je minila. Pravzaprav že pred dvema mesecema. In potem sem še en mesec koristila dopust. Tale oktober je pa itak tako nor, da komaj sama sebe dohajam. Zato nobene objave... Nekaj migam, nekaj sem se učila šivat (o tem kdaj drugič), psihično se pripravljam na izdelovanje novoletnih voščilnic... Načrtov ogromno, idej še več. Le tega še ne vem, kje bom našla čas.

Ampak, najprej sem morala združiti prijetno s koristnim. Z začetkom službe sem se srečala z večnim problemom - garderobo. Zaradi financ si je nisem mogla vse prenovit. In s čim je lažje popestriti navadne puloverčke, kakor z nakitom. In sem se lotila izdelave.

Za začetek čisto preprosti kosi. Upam, da jih bom z veseljem nosila - prvo ogrlico sem imela že parkrat in mi je, kljub hudi preprostosti, všeč. Pa še paše na moje temno rjave puloverje... Ostale so nastale v teh dneh in še ni bilo priložnosti, da bi jih zares nosila - pridejo na vrsto, ko bo Vitin bronhitis mimo in bom šla spet v službo...

O kvaliteti fotografij, pa ne bom debatirala - mislim, da je več kot očitno, katero mi je fotografirala sestra, ki ima veselje in žilico za to...



 Za tole se še odločam, če bi jo "ohranila" pri življenju. Ne da mi ni všeč, le nisem prepričana, da jo bom kdaj nosila. Kuglice so obdelane s servietkom...
 Ta je zaenkrat moja favoritka. Najbrž jo bom kar precej nosila in razmišljam, da bi si naredila še kakšno v drugi barvi...