Drobno božičkovo darilo

Tokrat le eno. Za luštno punco, ki rada bere. Upam, da ji darilo pride prav...

Spet vijoličasta

Prejemnica te kuverte je ljubiteljica vijoličaste barve. In črne. In kombinacije le-teh. Torej, z izbiro barv nisem imela problemov.

Gospa tudi rada bere, zato sem za dodatek naredila še knjižno kazalo in ga "vkomponirala" v kuverto.

Baje je bila zadovoljna z ovojnino darila...

(tule zgleda vse postrani...no, ni bilo tako hudo :-))

(

Miklavžev škrat

Letos je Miklavž zaradi prezaposlenosti svojih škratov nekaj daril naročil tudi pri meni.

Naročil je knjižna kazala v papirnatih ovojih, poleg sem dodala še po cimetu dišeči čaj.

Drobnarije

Na sevniškem gradu je bila par tednov nazaj tržnica unikatnih izdelkov. In sem, seveda, šla pofirbcat. Malo zato, ker me je matral firbec, kaj imajo raznorazni umetniki za pokazat, malo pa zato, ker sem vedela, da bo tam tudi Marna. In ja, bilo je precej za videti. Žal le malo obiskovalcev - krivim zgolj slabo promocijo.

Torej, v podporo slovenskim soustvarjalcem sem si od Marne kupila uhane. Velikokokrat sem jih občudovala že na njenem blogu, sedaj so pa čisto moji...

No, in potem sem se ponovno spet navadila na uhane (včasih sem jih ogromno nosila, potem pa neko obdobje sploh nič). Nekaj preprostih sem si naredila sama...Nič posebnega...

 

Tale dva parčka sta bila namenjena swapu na Otoku zakladov:

Tole so pa moji čisto prvi poskusi žičkanja. Izgleda precej enostavno, ampak ni... Teh uhanov najbrž nikoli ne bom nosila..

No, pa ko sem že ravno pri drobnarijah...Že kakšen mesec mesec nazaj sem se spravila igračkat in naredila tale dva srčka. Nista brez napak, ampak za vajo bo že.

Nič ne dogaja

Tako je...

Nimam volje za objavljanje. In to povsem brez razloga. Ustvarjati nimam časa, ker mi služba in moja mala princeska zavzameta ves čas, zvečer, ko pa "normalni" ljudje delajo kaj za dušo, se jaz trudim z učenjem mehanike. Rada bi se namreč koooončno že rešila teh dveh izpitov, ki mi že tako dolgo ležita na duši.

Sicer pa, vsem želim vse dobro v novem letu! Malo pozno, ampak za dobre želje ni nikoli prepozno, a ne? ;-)

Ja, dobila sem en bonbonček  - Biljana, iskrena hvala! Zelo sem se ga razveselila in ko bo čas, bom zagotovo vse koristno porabila, tudi fimo, ki me zaenkrat ne uboga prav dobro... ja, v bonbončku je bilo namreč vse mogoče in kar oči so se mi svetile, ko sem pregledovala vsebino - papirji, šablone, rožice, filc, fimo... Ni da ni! Hvala še enkrat!

Pa en bonbonček podarjajo...tokrat je to Suzi iz Kreativnih utrinkov in seveda se grebem ;-), ker vsebina je hudo hudo mamljiva.

Skoraj sem pozabila na igrico, ki kroži po blogih...Veter v hrbet se imenuje. Natali mi jo je podelila in lepo se ji zahvaljujem! Kolikor sem spremljala, je večina blogerk, ki jih jaz spremljam nagrado že prejela, ali pa imajo več kot 100 spremljevalcev, kar jih avtomatsko izključi iz igre...


Tako. Upam, da se bom lahko v naslednji objavi že pohvalila s kakšnim izdelkom...

Ustvarjalke, pridno ustvarjajte in objavljajte, spremljam vas pa redno, kljub pomanjkanju časa!

Atikoja

Tale post pravzaprav ne bo o mojem ustvarjanju...

Domači vedo, kaj pove naslov posta, ostalim pa naj povem, da je bil "Atikoja" v otroštvu moj odgovor na očetovo vprašanje "čigava si?". Ja, nekako sem bila vedno (malo sem še) atekova punčka.

In danes, ta post, posvečam njemu. Rada bi mu poslala čim več pozitivne energije, želim mu čim prejšnjo ozdravitev, da se reši bolnice in vseh težav. Ate, drži se!

No, da pa ne bo tole tematsko čisto "mimo brcnjen" post, objavljam nekaj fotografij očetovega ustvarjanja. Naj povem, da je vse narejeno izključno iz lesa vinske trte in da je vse ročno delo... Ni kaj, pri obdelovanju lesa je mojster! Škoda, da mu zdravje ne dopušča, da bi še ustvarjal...Ampak prepričana sem, da bo še kaj nastalo izpod njegovih rok.

Sladko, slajše, najslajše

Evo, najprej malo mojega nakladanja...

Torej. Zadnjih nekaj objav pridno čakam na kakšen komentar in ga ni. Nobenega. Čisto nobenega. Tudi na album za Sašo ne. Sem pričakovala, da bo vsaj ona kaj napisala. Nič.

Pred parimi minutami pa po naključju opazim na "delovni tabli" neke neobjavljene komentarje, grem preverit in vidim... Ja, priznam, kolikor sem dolga in široka sem ga us*ala. Enkrat sem, najbrž pomotoma, v nastavitvah bloga označila možnost, da lahko komentarje moderiram. In, seveda, čakali so, da jih potrdim. Jaz pa nič vedela...

Tako torej, moja napaka! Se opravičujem prav vsem, ki ste komentirale in se vam iskreno zahvaljujem za prijazne besede! Sicer pa ne vem, kako je s temi komentarji - bi človek odgovarjal nanje (ali kdo sploh še potem prebere?) ali ne? Najbrž je prav, da se odgovori...


No, tole pa še moram povedat...

Dva velika bonbončka v svetu ustvarjanja se odvijata...

Prvi je na http://sonnetdesigns.blogspot.com

Drugi pa na http://athousandsheetsofpaper.blogspot.com

Držimo pesti, da bo kaj romalo tudi v Slovenijo! ;-)