Moje prve ogrlice

Porodniška je minila. Pravzaprav že pred dvema mesecema. In potem sem še en mesec koristila dopust. Tale oktober je pa itak tako nor, da komaj sama sebe dohajam. Zato nobene objave... Nekaj migam, nekaj sem se učila šivat (o tem kdaj drugič), psihično se pripravljam na izdelovanje novoletnih voščilnic... Načrtov ogromno, idej še več. Le tega še ne vem, kje bom našla čas.

Ampak, najprej sem morala združiti prijetno s koristnim. Z začetkom službe sem se srečala z večnim problemom - garderobo. Zaradi financ si je nisem mogla vse prenovit. In s čim je lažje popestriti navadne puloverčke, kakor z nakitom. In sem se lotila izdelave.

Za začetek čisto preprosti kosi. Upam, da jih bom z veseljem nosila - prvo ogrlico sem imela že parkrat in mi je, kljub hudi preprostosti, všeč. Pa še paše na moje temno rjave puloverje... Ostale so nastale v teh dneh in še ni bilo priložnosti, da bi jih zares nosila - pridejo na vrsto, ko bo Vitin bronhitis mimo in bom šla spet v službo...

O kvaliteti fotografij, pa ne bom debatirala - mislim, da je več kot očitno, katero mi je fotografirala sestra, ki ima veselje in žilico za to...

 Za tole se še odločam, če bi jo "ohranila" pri življenju. Ne da mi ni všeč, le nisem prepričana, da jo bom kdaj nosila. Kuglice so obdelane s servietkom...

 Ta je zaenkrat moja favoritka. Najbrž jo bom kar precej nosila in razmišljam, da bi si naredila še kakšno v drugi barvi...

Servietkanje

Pravkar sem ugotovila, ko sem gledala stare objave, da nisem še skoraj nič objavila pod temo servietkanja. Pa mi je ta tehnika hudo ljuba in kljub temu, da že celo večnost nisem servietkala, še vedno pridno zbiram prtičke in si zamišljam, na kaj bom kakšnega nalepila.

No, nekaj slik lepim spodaj - ne toliko za obiskovalce mojega bloga - bolj zase, za svoj arhiv.

Žametne vrtnice...

...simbol življenja so,
iz trnja zraste vsak cvet v svetlo nebo,
žametne vrtnice naj ti krase svet sanj,
življenje tvoje za tvoj najlepši dan.
avtor: Ivan Sivec

Skledici, ki vam jih kažem danes, sta bili narejeni za mojo teto. Za njen 70. rojstni dan. In ker obožuje rože, se mi je zdel to edini primerni motiv zanjo.

Navadni stekleni skledici sta bili obdelani s servietno tehniko... In ker je danes še čas za prijavo na Craftalnici, ju prijavljam na izziv - toliko, da sodelujem, ker servietna tehnika se redko pojavlja (če se je sploh že) :-).

Večja:

Manjša:

Rojstni dan

Danes ima moja (edina) nečakinja Suzana drugi rojstni dan. Ker ima punca vse mogoče (tako kot večina otrok v današnjem času), sem imela nemalo težav, kaj ji podariti. Ona pravi, da si želi "dajilo". Hja, odločila sem se za najbolj suhoparno darilo, kar si jih lahko človek zamisli - darilni bon. Najbolje, da si punca sama izbere kaj želi imeti... Ker bona ne morem podariti v običajni kuverti in ker ima Suzana rada Nodija in Fifi, sem, seveda, morala papirčkati... Poleg ovojnice za bon sem naredila še kozarec, v katerega bom natlačila nekaj sladkega. Oblekla sem ga v nežno roza rižev papir, na pokrovček narisala Fifi in ga okrasila z rožicami.


Že včeraj pa sem naredila tole velikonočno voščilnico - čisto otročja mi deluje...

Tale voščilnica pa je nastala z mislimi na sodelavko, ki marca pričakuje otročička - baje, da bo fantek. Ampak ta najbrž ne bo šla k njej, do takrat jih bo zagotovo še par na to temo nastalo. Sem pa kar zadovoljna z njo. Predvsem pa sem danes ponosna nase, ker sem si spet kupila par pol čudovitega papirja. Vsak dan znova odkrivam, kje vse ga imajo. In na moje presenečenje je ponavadi večja izbira in bolj poceni kot po papirnicah.

Kupiti papir ali ne kupiti?

To je zdaj vprašanje.

Pri izdelavi voščilnic mi prav pride skoraj vsak papir. Zadnjič sem si nakupila cel kup pol šeleshamerja in barvnih papirjev - v Lidlu so jih imeli 200 kosov (10 različnih barv) za dobra dva evra.

In potem se mi postavi vprašanje...Kaj pa scrapbook papir? Sicer se ga da kupiti v vseh trgovinah z umetniškim materialom. Ampak, ali se splača?

Zato sem se jaz včeraj zvečer - no, je bilo že danes zgodaj zjutraj ;-), lotila likanja. Pa ne oblačil. Likala sem servietke. Na navaden bel papir, ki ga drugače uporabljam za tiskalnik. Za "vezivo" med papirjem in prtičkom sem uporabila folijo za živila. Ampak nekako nisem preveč zadovoljna. Na vogalih in včasih še kje drugje se rado odlepi. Pa sem uporabila že tri različne vrste folije, likalnik imam na najbolj vročo temperaturo nastavljen... Ne vem v čem je finta.

Bom pa vsekakor poročala, kako se bo papir obnesel pri rezanju, morebiti barvanju, štempljanju...
Grem pa danes v našo papirnico in bom pogledala, če bo kje kakšna sled o scrapbook papirju. Sicer pa se mi namesto scrapbook papirja zdi dobra pogruntavščina tudi papir za zavijanje. Ampak jaz bi rada nekoliko bolj nežne barve...teh pa še nisem našla...

Kako se zahvaliti?

V prejšnji objavi sem nalepila fotografije, kaj vse mi je prijazna gospa iz Palome poslala... In potem, ko sem malo prišla k sebi od (pozitivnega) šoka, je bilo prvo vprašanje: "Kako se primerno zahvaliti?".

Padla je ideja, da jo pokličem. Ne... Da ji napišem mail. Ne... Preveč neosebno, čeprav sva se do sedaj dogovarjali in pogovarjali le preko maila...

No, in sem se spomnila, da ji bom podarila nekaj, kar sem sama naredila.

In tako je nastalo:

Koledarček na iverki, obdelani s servietno tehniko. Gor seveda prtiček Palome in dve mini ščipalki za pripenjanje drobnarij


Poleg pa sem dodala še mini "čestitkico", v kateri sem se ji zahvalila za prijaznost.


V kuverto sem natlačila še paketek Barcaffeja in čokolado Milka. Upam, da bo ok...

Prijetno zbujanje...

Nikoli nisem marala zbujanja...jutranjega... Po navadi je zazvonila budilka na telefonu, jaz pa sem jo še naslednje pol ure vklapljala v dremež in se trudila vstati.

Odkar sem na porodniški imam čisto posebno budilko, ki, moram priznati, ni vedno prijetna, ker nikoli ne veš, kdaj se bo vklopila in kako dolgo bo "zvonila".

Ampak danes sem imela čisto posebno budilko - zvonec na vratih. Poštar. Prinesel mi je paket - velik paket iz Palome. Odpirala sem ga kot majhen otrok in se prav tako razveselila njegove vsebine.

Najbolje, da s fotografijami razložim ;-)

Kolekcija otroškega tiska:Kolekcija Love:
Kolekcija Retro:

Vse tri kolekcije na kupu:
Potem pa so tu še mape z vzorčnimi servietkami

Najprej mapa Simply 2006Mapa Viva
Mapa Otroški tisk

In pa vzorec nove kolekcije Velikonočne 2010
Poleg sta bili še dve roli brisač.

Res sem bila presenečena nad paketom in gospe Mariji Lapi se iskreno zahvaljujem, ker se najbrž niti ne zaveda, da mi je polepšala dan in ne samo jutro. :-)