Spomini...

Danes se mi po glavi pretakajo spomini. Ne tako daleč nazaj. Približno štiri leta. Delala sem preko študentskega servisa in uživala. Ampak ne v delu. To je bilo vse prej kot lepo - fizično delo v umazanem, zaprašenem skladišču pač ni moje sanjsko delo.

Uživala sem v družbi nekaterih sodelavcev - študentov in redno zaposlenih. So bili dnevi, ko smo bili molčeči, zatopljeni v svoje delo. Takšni dnevi so bili redki. Ponavadi je bilo ravno obratno. Regljali smo kot žabice na svatbi, se smejali, hecali, se imeli lepo, pa kljub temu je bilo vse delo pravočasno in natančno opravljeno. Za takšne dneve je bilo vredno hoditi delat...

Jaz sem imela to srečo, da sem spoznala super osebo. Nam, študentom, je bila kot "službena" mama. In ta oseba ima 19. marca rojstni dan. Seveda sem se lotila izdelovanja čestitke in jo danes tudi dokončala. Ampak nisem prepričana, da bo dobra. Meni je sicer všeč. Nisem pa prepričana, da je primerna za gospo, ki je že prestopila prag 40-ih let. Nekako mi deluje rahlo preotročja...

Bom videla kako bo. Če bom imela čas, bom naredila še kakšno in se potem odločila. Če časa ne bo, bom pač to poslala.


Pri čestitki sem sprobala svinčnike v gelu, ki sem jih kupila v akciji v Hoferju (30 kosov v kompletu) in moram povedat, da sem zelo zadovoljna. So navadne barve, barve z bleščicami in metalik barve. Za detajle na Magnoliji sem uporabila svinčnike z bleščicami.

Pa še notranjost. Slika je slaba (tako nič talenta za fotografijo ima le malokdo ), ampak nima veze. Gospa je bolj "pesniška" dušica, zato predvidevam, da je verz kar primeren. Seveda pride potem še kakšen moj pripis...