Ne gre mi...

Nerada se vdam v usodo in obupam. Pa se tudi to zgodi.

Mislim, da je danes dan, ko moram sama sebi priznati, da mi šivanje preprosto ne gre. No, da obrazložim, kaj hočem povedat...Od mame sem si sposodila šivalni stroj in sedaj se vsake toliko spravim, da bi kaj zašila. Ampak mi nekako ne gre po načrtih. Ne vem, zakaj ne. Mogoče si izberem napačno blago, napačne kroje, napačen dan...Ali pa samo prehitro obupam.

Poleti sem si probala zašiti krilo - pri tem vem, da sem si mogoče za prvič zadala pretežko nalogo - z zadrgo in pasom in nobel blago...rezultat: ni nosljivo. Pa vrečko za v trgovino sem si zašila - no, ta je celo uporabna.

Trenutno imam na mizi izrezano žabo za mojo damico. In se je nikakor ne morem lotiti šivati. Ker se mi zdi, da bo šlo vse narobe. Je rahlo elastično blago in bi se mi znalo raztegovati.

Najbrž bom šla jutri po blago in bom moji damici sešila prevleko za odejico in povšterček. Pa ni hudir, da mi vsaj to ne bi ratalo...

Grešim

Danes pa ne morem, da ne bi. Spet me je popadla neka šiviljska mrzlica. In to ravno sedaj, ko se imam največ za učit. Zato pravim, da grešim. Ker sem iz učenja presedlala na šivanje.

Šivalni stroj sem že septembra vrnila mami, zato sem spet šivala "peš". In kaj je lažjega za peš šivanje kot filc?!

Včeraj zvečer sem našla tega luštnega kužija in ni mi dal miru. MORALA sem ga probat naredit.

Ima precej napak in pomanjkljivosti, ampak... No, na napakah se učimo... Za naslednjič bom vedela, kje moram bolj pazit, kakšno polnilo uporabit, ker vata se ne obnese preveč dobro, ker se mucka.

Slike so spet, primerno vremenu, slabe. Če se mi bo dalo, bom prosila sestrco, da mi ga bolj "strokovno" pofotka (če se ji bo dalo ;-))...

Kakorkoli že, Vita se bo že igrala z njim...mi ga vsaj škoda ne bo....

Dodajam... švesti mi je poslikala kužija, zato lepim še njene slikce... aja, pa še to...s kužijem se je že igrala Vita, zato tako "polomljen" zgleda. Filc očitno ni za igrače...

Nič ne dogaja

Tako je...

Nimam volje za objavljanje. In to povsem brez razloga. Ustvarjati nimam časa, ker mi služba in moja mala princeska zavzameta ves čas, zvečer, ko pa "normalni" ljudje delajo kaj za dušo, se jaz trudim z učenjem mehanike. Rada bi se namreč koooončno že rešila teh dveh izpitov, ki mi že tako dolgo ležita na duši.

Sicer pa, vsem želim vse dobro v novem letu! Malo pozno, ampak za dobre želje ni nikoli prepozno, a ne? ;-)

Ja, dobila sem en bonbonček  - Biljana, iskrena hvala! Zelo sem se ga razveselila in ko bo čas, bom zagotovo vse koristno porabila, tudi fimo, ki me zaenkrat ne uboga prav dobro... ja, v bonbončku je bilo namreč vse mogoče in kar oči so se mi svetile, ko sem pregledovala vsebino - papirji, šablone, rožice, filc, fimo... Ni da ni! Hvala še enkrat!

Pa en bonbonček podarjajo...tokrat je to Suzi iz Kreativnih utrinkov in seveda se grebem ;-), ker vsebina je hudo hudo mamljiva.

Skoraj sem pozabila na igrico, ki kroži po blogih...Veter v hrbet se imenuje. Natali mi jo je podelila in lepo se ji zahvaljujem! Kolikor sem spremljala, je večina blogerk, ki jih jaz spremljam nagrado že prejela, ali pa imajo več kot 100 spremljevalcev, kar jih avtomatsko izključi iz igre...


Tako. Upam, da se bom lahko v naslednji objavi že pohvalila s kakšnim izdelkom...

Ustvarjalke, pridno ustvarjajte in objavljajte, spremljam vas pa redno, kljub pomanjkanju časa!

Ogrlice

Kakšen teden nazaj so me začeli srbet prsti... Na Otoku zakladov sem namreč videla kvačkane ogrlice iz perlic in hudo hudo sem si jih želela delat. Samo kako? Kvačke prej niti v rokah še nisem držala. In sem si jo šla optimistično kupit. Potem pa zbirala podatke kako in kaj. Seveda sem več podirala kot kvačkala. In skoraj obupala.

Ampak, včasih je pa treba biti trmast. In sem se odločila, da bom nakvačkala par centimetrov in šele nato podrla. Šele takrat sem videla, da delam prav.

Nastal je rdeč kompletek in zelena ogrlica - vse sem že ponosno nosila. Na svoje izdelke sem redko ponosna. Tokrat sem. Ker sem se potrudila. Ko sem opazila napako, sem raje podrlna nakvačkano in začela znova... Sedaj, ko mi to gre, so pred menoj že novi izzivi. Le časa ni...

No, še pred mojim kvačkanjem pa je nastal ta preprost kompletek. Všeč mi je. Nežen in eleganten.
 

Fotografije so, seveda, meni primerno slabe - v opravičilo in za izgovor naj povem, da je edina možnost, da nakit poslikam, ko mala Vita spi.

Prva runda božičnih

December se hitro bliža, zato sem se pravočasno lotila voščilnic za novo leto oz. božič. Ne vem, kako to, vendar nastajajo samo preproste, brez oz. z minimalnimi dodatki. Očitno imam takšno obdobje. Najbrž je pa tudi to, da sem si izbrala tipično božične barve, ki so že same po sebi "polne" in ne potrebujejo dodatnega okrasja...Ne vem...

No, ena je spet v easel obliki in jo bom (za hec) prijavila na Craftalnico...

Atikoja

Tale post pravzaprav ne bo o mojem ustvarjanju...

Domači vedo, kaj pove naslov posta, ostalim pa naj povem, da je bil "Atikoja" v otroštvu moj odgovor na očetovo vprašanje "čigava si?". Ja, nekako sem bila vedno (malo sem še) atekova punčka.

In danes, ta post, posvečam njemu. Rada bi mu poslala čim več pozitivne energije, želim mu čim prejšnjo ozdravitev, da se reši bolnice in vseh težav. Ate, drži se!

No, da pa ne bo tole tematsko čisto "mimo brcnjen" post, objavljam nekaj fotografij očetovega ustvarjanja. Naj povem, da je vse narejeno izključno iz lesa vinske trte in da je vse ročno delo... Ni kaj, pri obdelovanju lesa je mojster! Škoda, da mu zdravje ne dopušča, da bi še ustvarjal...Ampak prepričana sem, da bo še kaj nastalo izpod njegovih rok.

Risanje?

Kaj je že to?

Ja, v svojih časih sem se lotila tudi tega. Vedno sem bila prepričana (no, deloma sem še), da nimam talenta za risanje. Primerjala sem se s starejšo in mlajšo sestro, ki res dobro rišeta. Ne dobro, odlično. No, in nisem se hotela primerjati z njima. Ker ni primerjave.

Ampak, sem imela obdobje, ko sem prijela za svinčnik. In barvice. V to me je "prisilila" mlajša sestra, ki mi je vlivala upanje in me bodrila, da je moje mišljenje o antitalentu le v moji glavi. Saša, hvala za to!

Nastalo je nekaj risb...veliko je še možnosti za napredovanje. Ko bo čas. In ko Vita zraste. Ker pri risanju pa res potrebujem mir, predvsem pa ogroooomno časa.

Evo, nekaj mojih risb...

...in opažam, da se s področja ustvarjanja lotevam prav vsega....

Kaj pa ve, spoštovane ustvarjalke? Ste usmerjene le v eno "vejo" ustvarjanja ali se lotevate večih stvari?

Hi, konjiček!

Današnji motiv, šivan konjiček, mi je bil všeč takoj, ko sem ga opazila na blogu ustvarjalke Beccy, ki ponuja brezplačne digitalne motive. Tudi ena od slovenskih ustvarjalk ga je pred kratkim uporabila - Tanja.No, jaz nisem mogla mimo in mi je bil edina logična izbira, ko sem se odločala, kaj uporabiti za naslednjo čestitko. Prijateljičina hčerkica namreč konec oktobra praznuje 2. rojstni dan in, seveda, najti primeren motiv je že kar znanost - naj omenim, da tiste standardne HelloKitty pri meni ne vžgejo.

Da pa združim dve prijetni stvari - izdelovanje in izziv, sem čestitko naredila v "easel" obliki, kar zahtevajo na Craftalnici. Naj povem, da sem prvič delala easel čestitko in mi je kar všeč - sicer sem papir malo po svoje prepognila, ampak glavno je, da čestitka stoji na podlagi...

Čestitka je precej preprosta - pač nimam dneva, da bi jo pretirano krancljala. Meni je všeč takšna, kot je.

Moje prve ogrlice

Porodniška je minila. Pravzaprav že pred dvema mesecema. In potem sem še en mesec koristila dopust. Tale oktober je pa itak tako nor, da komaj sama sebe dohajam. Zato nobene objave... Nekaj migam, nekaj sem se učila šivat (o tem kdaj drugič), psihično se pripravljam na izdelovanje novoletnih voščilnic... Načrtov ogromno, idej še več. Le tega še ne vem, kje bom našla čas.

Ampak, najprej sem morala združiti prijetno s koristnim. Z začetkom službe sem se srečala z večnim problemom - garderobo. Zaradi financ si je nisem mogla vse prenovit. In s čim je lažje popestriti navadne puloverčke, kakor z nakitom. In sem se lotila izdelave.

Za začetek čisto preprosti kosi. Upam, da jih bom z veseljem nosila - prvo ogrlico sem imela že parkrat in mi je, kljub hudi preprostosti, všeč. Pa še paše na moje temno rjave puloverje... Ostale so nastale v teh dneh in še ni bilo priložnosti, da bi jih zares nosila - pridejo na vrsto, ko bo Vitin bronhitis mimo in bom šla spet v službo...

O kvaliteti fotografij, pa ne bom debatirala - mislim, da je več kot očitno, katero mi je fotografirala sestra, ki ima veselje in žilico za to...

 Za tole se še odločam, če bi jo "ohranila" pri življenju. Ne da mi ni všeč, le nisem prepričana, da jo bom kdaj nosila. Kuglice so obdelane s servietkom...

 Ta je zaenkrat moja favoritka. Najbrž jo bom kar precej nosila in razmišljam, da bi si naredila še kakšno v drugi barvi...

Sončna nagrada

Današnji delavnik mi je polepšala Simona iz Pisane rokodelnice, saj mi je podelila blog nagrado. Ker je to moja prva nagrada, sem je bila, seveda, še toliko bolj vesela. Tistih nagrad v stilu "jo podelim vsem" namreč ne pobiram po blogih, ker mi ne delujejo tako pristno...

 

Torej, pravila so takšna...in jih kar kopiram iz Simoninega bloga:

1. Napiši objavo o nagradi in objavi link na blog tistega, od katerega si prejel nagrado.
2. Nagrado podeli 12 blogom in dodaj linke na njihove strani.
3. Obvestilo o nagradi napiši v komentarje na zadnjo objavo.

In sedaj, prejemnice nagrade (verjetno bo sigurno vmes kakšna, ki to nagradico že ima - naj pa vzame kot ekstra pohvalo svojemu blogu ;-)):
- Marby ustvarja
- Urškin raj
- Mavrična ustvarjalnica
- Moj svet
- Lucy

- Ivanjščica ustvarja 
- Andrejino ustvarjanje
- Kreativni utrinki
- Rilček in kljunček 
- Ustvarjla An.La
- Katka
- Moje ustvarjanje in še kaj 

Servietkanje

Pravkar sem ugotovila, ko sem gledala stare objave, da nisem še skoraj nič objavila pod temo servietkanja. Pa mi je ta tehnika hudo ljuba in kljub temu, da že celo večnost nisem servietkala, še vedno pridno zbiram prtičke in si zamišljam, na kaj bom kakšnega nalepila.

No, nekaj slik lepim spodaj - ne toliko za obiskovalce mojega bloga - bolj zase, za svoj arhiv.